50. geodetski dan

Velenje, 22. in 23. september 2022

V Velenju se 22. in 23. septembra odvija jubilejni 50. geodetski dan, tradicionalni strokovni posvet strokovnjakov s širšega področja geodezije, geoinformatike in upravljanja prostora. Dogodek organizirata Zveza geodetov Slovenije in Celjsko geodetsko društvo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor RS in Geodetsko upravo RS, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani, Geodetskim inštitutom Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije ter Združenjem geodetskih izvajalcev GIZ-GI. Dogodek je organiziran pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje.

V uvodnem delu je preko 350 udeležencev letošnjega jubilejnega geodetskega posveta nagovoril predsednik Zveze geodetov Slovenije, mag. Gregor Klemenčič, ki je med drugim izpostavil vlogo Zveze geodetov Slovenije pri prenosu znanja in dobrih praks med različnimi deležniki geodetske stroke. Pomen geoprostorskih podatkov in prostorske informacijske infrastrukture za odločitve v prostoru, vključno s prostorskim načrtovanjem in upravljanjem prostora, je v svojem pozdravnem govoru izpostavil Uroš Brežan, minister za okolje in prostor. Generalni direktor geodetske uprave, Tomaž Petek, je nadalje predstavil geodetske dneve tudi kot forum za izmenjavo strokovnih mnenj ob izzivih, ki jih med drugim stroki prinaša sprememba zakonodaje, kot je to danes primer za področja katastrov nepremičnin. Dr. Anka Lisec, predstojnica Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani je udeležence spomnila na leto 1968 in prvi geodetski dan, kjer so obravnavali zelo podobne strokovne izzive kot danes, le da so tokrat tehnološki, kadrovski in družbeni izzivi postavljeni v novi časovni okvir. Pozdravnim nagovorom občine gostiteljice, župana Mestne občine Velenje, Petra Dermola, in predsednika Celjskega geodetskega društva, Mitje Domajnko je sledil strokovni posvet, začenši s plenarnimi predavanji eminentnih gostov iz tujine.

Predsednik mednarodne kartografske zveze ICA, Tim Treiner, se je v svojem govoru dotaknil tehnoloških in družbenih izzivov za geodetsko-geoinformacijsko stroko na globalni ravni. Razvojne izzive in pomen vseevropske geoprostorske podatkovne infrastrukture sta v svojih predavanjih predstavila generalni sekretar evropskega združenja EuroSDR, dr. Joep Crompvoets, ter generalna sekretarka Evropskega združenja geodetskih uprav EuroGeographics, Léa Bodossian. Omeniti velja, da so med udeleženci posveta tokrat tudi visoki predstavniki državnih geodetskih uprav iz širše regije, in sicer iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Kosova in Bolgarije, kar daje dogodku še posebno težo in mednarodno prepoznavnost.

Tematika letošnjega dvodnevnega strokovnega posveta z mednarodno udeležbo naslavljala izzive digitalne preobrazbe za trajnostne odločitve v prostoru. Tematika ni bila izbrana naključno, saj se danes geodetska stroka srečuje s številnimi razvojnimi izzivi. Na eni strani prinašajo mnogo izzivov nove tehnologije za zajem in obdelavo prostorskih podatkov, njihovo vizualizacijo in uporabo v geoinformacijskih in lokacijskih storitvah. Na drugi strani rastejo pričakovanja in zahteve družbe glede geodetskih in geoinformacijskih rešitev na različnih področjih – od prostorskega načrtovanja, katastrskega preurejanja prostora, do lokacijskih storitev in spremljanja sprememb v prostoru, kar je ključnega pomena za številna z geodetsko stroko močno povezana področja, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem, logistika, upravljanje z naravnimi in drugimi nesrečami ipd.

Poleg predavanj in razprav na strokovnem posvetu so se na razstavnem prostoru predstavile različne institucije in podjetja z najnovejšimi tehnološkimi rešitvami, jubilejnemu geodetskemu dnevu pa je posvečena večerna slavnostna akademija, kjer bo udeležence med drugim nagovoril predsednik Mednarodne zveze geodetov FIG, prof. Rudolf Staiger.

O 50. geodetskem dnevu

Začetki geodetskih dnevov segajo v leto 1968. Konec avgusta se je sestal takratni Republiški odbor zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije in ko je pod točko 4 obravnaval tematiko o posvetovanju geodetskih strokovnjakov v Sloveniji. Zapisali so takole: »Večkrat smo govorili o tem, da bi bilo dobro seznaniti tudi širše vrste članov naše organizacije o zadnjih dogajanjih v geodetski službi. To naj bi dosegli s posebnim dogodkom, ki bi ga izvedli v dveh dneh okrog 7 decembra. V kolikor bi bilo mogoče, bi večer zaključili z družabnim srečanjem z malim programom ali brez. Taki pogovori bi bili kasneje vsakoletni in bi vedno obravnavali enega od zanimivih geodetskih področij dela.« Tako je še istega leta 6. decembra potekal prvi vseslovenski geodetski posvet, ki se je že v naslednjem letu, to je v letu 1969 preimenoval v (drugi) geodetski dan. Ivan Golorej, predsednik takratne Zveze geodetskih inženirjev in geometrov, je ob prvem geodetskem dnevu zapisal »Hitro odvijanje vseh dogodkov našega življenja narekuje nenehno spremljavo dinamičnega razvoja današnjega časa. Tudi naša strokovna organizacija mora dati svoj delež. Zato smo se odločili organizirati posvetovanja. Želimo, da bi take prireditev zaživele in da bo postala tradicionalna.« Geodetski dan, ki je kmalu prerasel v dvo ali večdnevni dogodek, tudi z mednarodno udeležbo, je res postal osrednji letni forum za strokovnjake, ki delujejo na širšem področju geodezije, geoinformatike in upravljanja prostora in delujejo v različnih institucijah – od akademskih in raziskovalnih organizacij, javne uprave na državni in lokalni ravni, do zasebnih podjetij.

Več informacij je na voljo pri Zvezi geodetov Slovenije (https://www.zveza-geodetov.si/) in na spletni strani: http://www.geodetskidan.si/