Koper je bil že v srednjem veku živahno pomorsko trgovsko središče. Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče. Njegova prednost je geografska lega, saj predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem. Morje v pristanišču je globoko od 7 do 18 metrov. Sprejme lahko ladje z nosilnostjo 180.000 ton.                                                                                                                                                                                                                                            Vir podlage: DOF (GURS)

Pristanišče je nastalo leta 1957. Svojo dejavnost je pričelo predvsem s pretovarjanjem sadja, lesa, žit, krmil in nafte. Sprva se je prevoz uveljavljal s težavo, saj je bil promet usmerjen v pristanišči Trst in Reko. Več kot polovico pretovora so predstavljali nacionalni tovori v uvozu.

Leta 1970 se je količina pretovora že močno približala dvema milijonoma ton. Povečale so se predvsem količine pretovora lesa, pogostejši so bili tovori mineralov in rudnin.

Leta 1979 je bil vzpostavljen posebej specializiran terminal za kontejnerje. V osemdesetih letih se je promet več ko podvojil.

V začetku devetdesetih let je luka Koper prvič v svoji zgodovini zabeležila 20 odstotni padec prometa. Razlog je bil razpad skupne države in negotove politične razmere.

V letu 2004 je pristanišče prejelo status pristanišča Evropske unije in mejne kontrolne točke (Border Inspection Post) za prehajanje blaga na skupno carinsko območje in iz njega.

Ladijski pretovor pristanišča je leta 2006 presegel 14 milijonov ton in se s tem približal točki, ko bi neustrezna železniška infrastruktura lahko vplivala na uspešno rast prometa.

V luki Koper načrtujejo izgradnjo tretjega pomola, vendar jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Ti želijo zavarovati ankaransko školjčno sipino, imenovano tudi pokopališče školjk, kjer prezimuje 30 vrst ptic in živijo redke vrste hroščev.