Prometne poti v Evropi






Na splošno

Na območju Evropske unije se 44 % blaga prevaža po cestah, 39 % po pomorskih plovnih poteh (na kratke razdalje), 10 % po železnici in 3 % po celinskih plovnih poteh. Za potniški prevoz pa veljajo še večje razlike, saj cestni prevoz (pretežno avtomobili) predstavlja 81 % prometa, železniški 6 % in letalski 8 %.

Cilj, h kateremu morajo stremeti države, je preusmeritev cestnega prevoza blaga in potnikov na manj onesnažujoče oblike prometa in optimalno kombiniranje različnih oblik prevoza.

Uvajajo se tudi pristojbine za preobremenjenost, kjer uporabniki plačujejo za rabo cestne infrastrukture. Prvi primer takega sistema je London, kjer so leta 2003 uvedli plačilo za vožnjo v središču mesta.

Promet po železnicah je bistvenega pomena. Treba je preusmeriti potnike in blago s ceste na železnico ter nadomestiti potniške lete na krajše razdalje s potovanjem po železnici.



Cestno omrežje

Cestni promet je odvisen od terena – se prilagaja površju – in ga lahko močno ovira vreme. Primeren je za potnike in tovor na najkrajših razdaljah in se v tem primeru tudi cenovno izplača.

Evropski uniji promet, v glavnem cestni, povzroča 28 % emisij ogljikovega dioksida, ki je glavni toplogredni plin. Na tem področju je, poleg preusmeritve prometa, treba doseči tudi boljšo učinkovitost goriv, uporabo alternativnih goriv in strožje omejitve za emisije ogljika iz avtomobilov.

Države se po kvaliteti cest in avtocest močno razlikujejo. Nekatere imajo zelo dobre avtoceste, nekatere pa recimo sploh nimajo avtocest (Albanija, Makedonija ...)

Kot zanimivost:

  • ne le v Veliki Britaniji tudi na Irskem, Malti in Cipru vozijo po levi strani ceste, drugod po Evropi pa po desni,
  • Evropa ima, enako kot Severna Amerika, 35 % vseh avtomobilov na svetu.



Železniško omrežje

Prevoz z vlaki se je začel v začetku dvajsetega stoletja z izumom parne lokmotive. Danes železniška proga poteka po takorekoč celi Evropi in zagotavlja prevoz potnikov in tovora. Je tudi najbolj ekonomična možnost prevoza na dolge razdalje.

V Španiji in Franciji imajo posebna omrežja železnic, znane pod pojmoma TGV in LAV, ki zmorejo tudi hitrost, večjo od 300 km/h.

Podzemna železnica povezuje Anglijo in Francijo.

Tovorni vlak v EU potuje s povprečno hitrostjo 18 kilometrov na uro. Železnica mora izboljšati hitrost in raven storitev, če želi pritegniti prevoz blaga s cest.



Letališča in zračne poti

Kljub mnogim možnostim po kopnem je največ dolgih razdalj premaganih po zraku. Mnogo turistov iz drugih celin prihaja v Evropo preko mednarodnih letališč.

Ker se je v zadnjih letih pojavilo veliko ponudnikov nižjerazrednih letov, je močno porasel tudi notranji letalski promet po Evropi, saj je to večkrat najbolj poceni način potovanja. Porast letalskega prometa pa vodi v onesnaževanje. Single European Sky je ena od mednarodnih pobud za reševanje tega problema.

Londonsko letališče Heathrow Airport je najbolj obiskano letališče na svetu po številki mednarodnih potnikov.

Ob vulkanskih izbruhih morajo evropske države zapreti zračni prostor, saj vulkanski prah ogroža varnost poletov.



Plovne poti

Poznamo morske in rečne plovne poti.

Za rečni promet sta pomembni predvsem porečji Donave in Rena. Ren je najpomembnejša plovna pot v Evropi, čeprav je Donava daljša. Ren namreč teče skozi gospodarsko najbolj razvite dele Evrope in se izliva v Severno morje, ki ima največ prometa na svetu.

Morski promet so močno olajšali (skrajšali in pocenili) z gradnjo mnogih prekopov. Slaba lastnost morskega prometa je onesnaževanje, predvsem zaradi nevarnosti razlitja tankerjev.



Pomembna pristanišča

Rotterdam, Nizozemska: Do leta 1962 je bilo pristanišče največje na svetu po masi prečkanega tovora. Več prečkanega tovora sedaj beležita pristanišči Singapur in Shanghai.
Danes je največje evropsko pristranišče.
Nastalo je na izlivu plovnih rek v morje – stik rečne in morske plovne poti. Odlično je povezano z cestami, železnicami in letališči. Imenujejo ga tudi Europoort, kar pomeni "Evropska vrata". Del pristanišča je namenjenega za uvoz nafte za Zahodno Evropo.

Antwerpen, Belgija: Drugo največje pristanišče v Evropi.

Hamburg, Nemčija: Tretje največje pristanišče v Evropi.

Dover, Združeno kraljestvo: Največje pristanišče na svetu po številu potnikov.



Luka Koper

Je edino slovensko mednarodno pristanišče, ter je Srednji in Vzhodni Evropi najbližja morska plovna pot.
Pristanišče je nastalo 1957, saj je bilo takrat jasno, da smo izgubili Trst.
Danes se Luka Koper lahko pohvali s priznanjem RS za poslovno odličnost in evropskim priznanjem za poslovno odličnost.


Več o razvoju Luke Koper...

Pomorski promet v Sloveniji...