Planinsko pašništvo ali planšarstvo je bilo razvito predvsem v preteklosti. Pastirji so pozno pomladi in poleti peljali 
				živino na pašo, daleč od kmetije, visoko v planine. Potem so tam preživeli celotno poletje, jeseni pa so se spet vračali. Ta 
				dejavnost se je zmanjšala zaradi novih služb v dolinah in zaradi zahtevnosti planšarstva.
PLANŠARSTVO
ali planinsko pašništvo


Sir je najpomembnejše švicarsko kmetijsko izvozno blago. Lani je alpska država tako izvozila za nekaj več kot 56.000 ton različnih 
		vrst sirov, uvozila pa le dobrih 33.000 ton. Ementalec je tipičen švicarski sir, s svojimi luknjami poznan po vsem svetu. Za Alpe je 
		značilnih še mnogo vrst sirov, kot so: Bohinjski sir, Grojer, Tolminski sir,  Zbrinc, Raclette, Tomme de Savoie, Reblochon, Vacherin ...
ŠVICA
sir Ementalec


Tako imenovane gorske kmetije so, podobno kot v drugih alpskih državah, povsem usmerjene v močno subvencionirano živinorejo. 
		Številne se ukvarjajo tudi s turizmom, njihovi člani pa so zaposleni tudi izven kmetijstva. Čistih kmetij je vedno manj. Manjše kmetije, 
		posebno v gorskem svetu, propadajo, večje pa povečujejo svojo posest. Kmetije so se začele povezovati s turistično dejavnostjo in s tem se 
		je razvil podeželski turizem. Nudijo prenočišča, v času bivanja na kmetiji pa lahko turisti sodelujejo pri dnevnih opravilih in s tem 
		doživijo pristno kmečko okolje.
GORSKE KMETIJE
podeželski turizem


Tri glavne funkcije gozdov so socialna, ekološka in proizvodna funkcija. Les je izredno pomemben v gospodarstvu alpskih držav. 
		Že od nekdaj se je uporabljal za ogrevanje, kuhanje, gradnjo bivališč, na posekah pa se je pojavila možnost za pašno živinorejo. 
		Transport lesa v Alpah poteka s pomočjo tovornjakov in železnice, včasih pa so si morali pomagati s sanmi (na sliki) in vozovi. Letni 
		prirastek lesa na hektar dosega 5 m³. V Alpah vsako sekundo zraste več kot kubični meter lesa, kar vsako leto pomeni 37 milijonov kubičnih 
		metrov lesnega prirastka. Vsakemu prebivalcu Alp pripada 230 dreves.
LES
včasih in danes


Alpe - kmetijstvo in gozdarstvo




Kmetijstvo v Alpah je predvsem tradicionalno. Strma pobočja in zemlja, neprimerna
za obdelovanje, sta razlog, da se je, bolj kot vse drugo, razvilo pašništvo.
Alpski gozdovi so potrebni posebne obravnave, saj so biološko ogrožen prostor
in so hkrati prebivalci Alp (in tudi Evropejci nasploh) močni odvisni od njih.

Visokogorski gozdovi se nahajajo v subalpskem pasu, med 
			1500 in 2000 m nadmorske višine. Drevesne vste, ki tu uspevajo, so jelka, smreka, bor in macesen. Pomembna je varovalna vloga gozdov, 
			saj s koreninami preprečujejo erozijo prsti iz strmih pobočij in tako ščitijo pred zemeljskimi ter snežnimi plazovi.
JULIJSKE ALPE
gozdovi v Alpah


Ste se kdaj spraševali, koliko krav je potrebnih 
			za pridelavo sira? Tukaj je odgovor. Za 100 kg sira potrebujemo 100 litrov mleka, ki pride od 15 krav. 
			Mleko je treba najprej pasterizirati (temperaturno obdelati med 65 in 85 °C), nato se ga nalije v kotle, tam se mleko sesiri, zatem 
			pa se ga oblikuje v hlebce in zasoli. Po zorenju sira je le-ta pripravljen za jesti. <a href='http://alicefeng.net' target='_blank'><small>(vir)</small></a>
OD KRAVE
do sira


V Alpah so različne možnosti za kmetijstvo. 
			Sadjarstvo, vinogradništvo,  zelenjavarstvo, poljedelstvo in  različno intenzivna prireja mleka in mesa. Ravninski deli dolin so bolj 
			primerni za poljedeljstvo, na nižje ležečih, a strmih zemljiščih gojijo trajne kulture, npr. vinsko trto, v višjih legah pa se ukvarjajo zlasti s prirejo mleka in mesa.
PODROČJA KMETIJSTVA
v Alpah


Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša 
			ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. Značilnost permakulturnega kmetovanja je 
			izrabljanje naravne interakcije rastlin in živali (na sliki). Primer permakulture je kmetija Krameterhof, ki se razprostira po 
			obsežnem južnem pobočju Schwarzenberga, od 1100 do 1500 m nadmorske višine. Sistem gospodarja na kmetiji, Seppa Holzerja, danes ruši 
			sadjarske teorije, saj vzgaja raznolike kulture od jabolka do mandarine, od češnje do kivija in od limone do ringloja tam, kjer je 
			povprečna letna temperatura 4,5 °C, v zimskem času tudi do -20°C in 800 mm letnih padavin.
PERMAKULTURA
Sepp Holzer