Spoznaj ...






. . . fosilna goriva!

Med fosilna goriva spadajo premog, nafta in zemeljski plin. Izkoriščanje fosilnih goriv je najbolj popularno, a obenem najbolj okolju škodljivo.



. . . obnovljive vire!

Med obnovljive vire spadajo: sonce, veter, valovi, plimovanje, geotermalna energija, biomasa in vodna energija (hidroelektrarne).

Če ne štejemo hidroelektrarn, je na svetu delež obnovljivih virov pri proizvodnji energije žal zgolj 1 %. Pri Evropi je stanje malce boljše, a še vedno zelo slabo – 2 %, v posameznih državah pa preseže 5 %



. . . slovensko oskrbo z nafto in plinom!

Zemeljski plin Slovenci dobimo iz oddaljenih črpališč v Ruski Federaciji in v Alžiriji. Do slovenske meje priteče po plinovodih, nato vstopi v slovensko prenosno plinovodno omrežje (ki ga je za 987 km). Večji uporabniki (npr. industrija) prevzamejo zemeljski plin neposredno iz prenosnega plinovodnega omrežja. Od tod plin vstopa v lokalna distribucijska omrežja od koder pride v naša gospodinjstva.



. . . hidroelektrarne!

V Sloveniji predstvljajo vir hidroenergije predvsem hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi. Največje hidroelektrarne (po proizvodnji energije) so HE Zlatoličje, HE Formin, HE Vuhred in HE Ožbalt, vse na Dravi.

Hidroelektrarne so dober način pridobivanja električne energije, saj ne onesnažujejo okolja (če zanemarimo sam poseg v okolje ob gradnji HE). Njihova pomanjkljivost pa je, v primerjavi s TE in JE, da imajo nizko storilnost, saj je v Sloveniji 17 hidroelektrarn, ki predstavljajo najmanjši delež v proizvodnji elektrike.



. . . termoelektrarne in premogovnike!

V Sloveniji delujejo TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE Brestanica in TE Ljubljana. Termoelektrarne so sicer močan vir energije, a je njihovo delovanje ekološko sporno zaradi obremenitve okolja z ogljikovim dioksidom. Sam način pridobivanja energije je namreč kurjenje premoga, ki že samo po sebi pomeni onesnaževanje.

Najbolj pomembni slovenski premogovniki so bili Zagorje, Trbovlje in Velenje. Premogovnik Zagorje je naš najstarejši, omenjal ga je že Valvasor, premog so tu kopali od leta 1751. Največji slovenski premogovnik je bil dolgo časa v Trbovljah, kjer so premog začeli kopati leta 1804. Po letu 1953 je prvenstvo prevzel premogovnik Velenje, ki je danes edini polno delujoč slovenski premogovnik.



. . . jedrske elektrarne!

V Evropi, sploh pa v Zahodni, so jedrske elektrarne zelo popularne, saj jih je že v radiju 500 km okrog Ljubljane 19, v radiju 1000 km pa kar 86. Največ jedrskih elektrarn imajo ZDA (104), sledi jim Francija (59).

Jedrske elektrarne tako proizvedejo 16 % vse proizvedene energije na svetu. Slovenija je s 39-odstotnim deležem jedrske energije deseta na svetu, na prvem mestu je Francija (78 %).

V Sloveniji je samo ena jedrska elektrarna, JE Krško, ki leži 2 km stran od mesta Krško. Proizvodnja slovenske elektrike je najcenejša prav v JE Krško.

Problem jedrskih elektrarn so predvsem radioaktivni odpadki, katere je treba primerno shranjevati. Varnost pri upoštevanju vseh predpisov ne bi smela biti problem, se pa ljudje bojijo, da bi ob nepredvidljivih okoliščinah (vojna, terorisitični napad, človeška neprevidnost ... ) jedrska elektrarna pomenila katastrofo.



. . . slovensko oskrbo z energijo!

V Sloveniji proizvajamo elektriko v jedrski elektrarni Krško, termoelektrarnah in hidroelektrarnah.

JE Krško letno proizvede 39 % vse energije v Sloveniji, medtem ko vse termoelektrarne skupaj proizvedejo 35-odstotni delež (4 enote), hidroelektrarne pa 26 % (17 enot).



. . . največje porabnike energije in rešitve za okolje!

Največji porabniki energije v sodobnem svetu so industrija, promet in gospodinjstva.

Pomagalo bi, če bi v termoelektrarnah pospešeno nadomestili premog z zemeljskim plinom, saj izgoravanje le tega povzroči veliko manjše onesnaženje.

Varčevanje s kurjavo, elektriko in drugimi dobrinami bi zagotovo tudi pripomoglo k čistejšemu ozračju. Prihodnost v proizvodnji električne energije pa je v obnovljivih virih in jedrski energiji.