Železna doba se je pri nas začela okoli leta 800 pr. n. št., ko je železno orožje in orodje začelo izpodrivati bronasto. Iz tega obdobja so se nam ohranila prva imena ljudstev: Iliri, Veneti, Dalmati in drugi. Ljudje so še vedno živeli v gradiščih, ki so postajala večja, številnejša in bolj utrjena. Lesene palisade okoli njih so zamenjala močna kamnita obzidja. V mlajši železni dobi so se po vsej Evropi razširili Kelti. To je bilo napredno ljudstvo, ki se je ukvarjalo s poljedelstvom, trgovino, obrtjo in rudarstvom. Zemljo so obdelovali z ralom, poznali in kovali so denar ter ustanavljali prve mestne naselbine. Kelti niso bili enotno ljudstvo, zato so živeli v številnih, med seboj neodvisnih državah. Na naših tleh so ustanovili noriško kraljestvo. Za železno dobo so značilne tudi gomile, grobišča v obliki pravilnih okroglih gričkov, nastalih z nasipanjem zemlje. V takšnih gomilah so ljudje pokopavali svoje mrtve, bodisi v žarah bodisi skeletno.
V okolici Novega mesta, na Kapiteljski njivi, so v tridesetih gomilah arheologi našli več kot sedemsto grobov, od katerih izstopajo grobovi tamkajšnjih knezov in kneginj. V moških grobovih so našli konjsko opremo, bronaste meče, ščite, čelade in pasne sponke, železne posode, posode s hrano in številne druge predmete. V ženskih grobovih so našli ogrlice iz stekla in jantarja, zapestnice in nanožnice iz brona, svinca in železa ter lasne obročke in uhane, izdelane iz brona in zlata. V teh grobovih so našli tudi nekaj obrednih bronastih veder – situl.

Galerija slik

Dolenjski muzej

Na prostoru železnodobnega gradišča pri Vačah so našli devetnajst hiš pravokotne oblike, ki so imele tla iz steptane ilovice, stene iz manjših brun ter slamnate ali lesene strehe. Imele so en ali dva prostora, pri nekaterih se je ognjišče nahajalo znotraj, pri drugih zunaj hiše. V hišah so našli koščke kuhinjskih posod iz gline, glinena vretenca in uteži za statve ter predmete iz brona, železa, kosti, roževine in kamna, kot so sponke, igle, zapestnice, šivanke, bronaste posode, šila, kamniti brusi in drugo. Med vsemi izstopa kovačnica, ki so jo arheologi spoznali po velikih količinah železove in bronaste žlindre (to je tisto, kar ostane po taljenju kovine.), talilnem lončku, keramičnem podstavku za posodo in drugih železnih in bronastih predmetih.

V grobovih veljakov v okolici naselbine so arheologi poleg drugih predmetov našli štiri bronasta obredna vedra – situle. Ta vedra niso bila v vsakdanji uporabi, ampak so iz njih pri svečanostih z zajemalkami stregli pijačo. Najbolj znana prikazuje na reliefu prizore z ene takšnih svečanosti.

Galerija slik