MEZOPOTAMIJA

Uvod

Medrečje ali Mezopotamija, kot so jo imenovali stari Grki, je z izredno ugodnimi razmerami za namakalno poljedelstvo nudila dom vedno novim ljudstvom, ki so s svojo kulturno raznolikostjo pripomogli h kulturnemu vzponu tega območja.

Prvi znani naseljenci na tem prostoru so bili Sumerci. Skupaj s staroselci so v 4. tisočletju pr. n. št. oblikovali najstarejšo visoko kulturo. Vzrok za oblikovanje civilizacije zgodovinarji pripisujejo prav velikima mezopotamskima rekama Evfrat in Tigris ter prilagoditvi prebivalcev razmeram. Na širšem območju rek so kasneje nastala tri velika kraljestva:

  • Akadsko,
  • Babilonsko in
  • Asirsko.
lastna kartografska podlaga: izklop / vklop

Sumerska civilizacija

Čeprav so dajale doline in ravnice med Evfratom in Tigrisom na območju sumerske civilizacije zelo rodovitno zemljo, je bilo poplavljanje teh rek neredno in nestanovitno, zato so prebivalci za nadzor nad vodami gradili nasipe in okope. Da bi povečali rodovitnost zemlje, ki je bila odmaknjena od rek, so razvili in izpopolnili namakalne sisteme, razvili prve oblike jezov in zbiralnikov vode. Močan vpliv na razvoj civilizacije je imela tudi trgovina, saj so morali zaradi pomanjkanja domačih surovin uvoziti skoraj vse – les, kovine in gradbeno kamenje.

Sumerci so ustanavljali majhne mestne države, ki so obsegale mesto kot upravno, versko in tržno središče in kmetijsko podeželje. Le-te se nikoli niso povezale v enotno kraljestvo, temveč so se med seboj borile za politično prevlado. Najbolj znane so bile Ur, Uruk, Lagaš in Kiš.

prikaz tematskih poligonov: izklop / vklop

Akadsko kraljestvo

Bogate sumerske mestne države so postale vabljive za semitska nomadska plemena iz severnega dela Arabske puščave, ki so se v več valovih priseljevala v Mezopotamijo in prevzela kulturo staroselcev. Podreditev vseh sumerskih držav je uspela semitskemu častniku iz Kiša, Sargonu I., ki si je zgradil prestolnico v mestu Akad, po kateri se je imenovala tudi država. Pod Sargonom je nastalo prvo veliko kraljestvo, ki se je raztezalo od jugozahodne Perzije do pogorja Amanus, ter od gorovja Zagros do Sredozemskega morja, svoje trgovske postojanke pa so verjetno imeli tudi ob Omanskem zalivu in v dolini reke Ind.

Vsi naslednji vladarji so postali božji kralji in zavladali kot orientalski despoti, ki so jih ljudje po božje častili. Najbolj znani vladar zadnje dinastije je bil kralj Urnamu, ki je izdal najstarejši znani zakonik (proti koncu 3. tisočletja pr. n. št.). Zaradi spopadov s sosednjimi ljudstvi je Akadsko kraljestvo doživelo propad.

prikaz tematskih poligonov: izklop / vklop

Staro babilonsko kraljestvo

Po propadu zadnje sumerske (akadske) dinastije v 19. stoletju pr. n. št., si je nadzor nad večjim delom Mezopotamije pridobilo semitsko ljudstvo Amoritov, ki so se v Medrečje priselili iz vzhodne Sirije in ustvarili več manjših kraljestev. Ena izmed amoritskih dinastij je bila osnovana tudi v majhni mestni državici Babili, kar je pomenilo Božje dveri. Grki so to mesto kasneje poimenovali Babilon, pokrajino pa Babilonijo. Mesto je postalo središče starobabilonske države Amoritov, ki je temeljila na sumerski civilizaciji.

Država je dosegla vrh v 18. stoletju pr. n. št. s kraljem Hamurabijem. Pod svojo oblastjo je združil celoten prostor Mezopotamije in njene mestne države. Hamurabi je razvil centralizirano državno upravo, organiziral pobiranje davkov, njegovo najpomembnejše dejanje pa je uvedba zakonika, s čimer je v državi zagotovil tudi pravni red.

prikaz tematskih poligonov: izklop / vklop

Asirsko kraljestvo

Asirci so bili semitsko ljudstvo, ki je sprva živelo v severnem delu Mezopotamije. Prvič se jih omenja že v drugem tisočletju pr. n. št., vendar so bili v tem obdobju podrejeni močnejšim vladarjem in kraljevinam iz juga Mezopotamije. Propad starobabilonskega kraljestva je omogočil dvig Asirije in ustanovitev močne države. Za prestolnico so izbrali mesto Ninive. Kraljestvo je v času svojega razcveta obsegalo Egipt, celo Mezopotamijo, Palestino, Fenicijo, dele Male Azije in Irana. Eden njegovih najbolj znanih vladarjev je bil Asurbanipal, ki se je ukvarjal tudi z znanostjo. V mestu Ninive je dal zgraditi tudi prvo veliko knjižnico z nad 25 000 glinastimi tablicami.

Asirci so sloveli po množični uporabi železa. Razvili so vojaško družbo. Osvojene dežele so plačevale visoke davke, njihovo prebivalstvo pa je bilo prisiljeno izvajati težka in obsežna gradbena dela v asirskih mestih. Asirska država je razpadla leta 614 pr. n. št., ko sta jo uničili Babilonija in Medija.

prikaz tematskih poligonov: izklop / vklop

Novobabilonsko kraljestvo Kaldejcev

Leta 652 pr. n. št. je prišlo v asirskem kraljestvu do dolgotrajnih vojn za nasledstvo, kar je oslabilo asirsko državo. Te razmere je izkoristilo semitsko pleme Kaldejcev, ki je leta 614 pr. n. št. premagalo asirsko vojsko in prevzelo oblast. Država je obsegala južno Mezopotamijo, Sirijo, in Palestino in dosegla vrhunec pod vladarjem Nebukadnezarjem II. (604 – 562 pr. n. št.), ki je uničil judovsko kraljestvo ter porušil njegovo prestolnico Jeruzalem.

Nebukadnezar je dal obnoviti Babilon. Zgradil je slovite viseče vrtove, iz tega časa pa so tudi znamenita Ištarina vrata na vhodu v babilonsko palačo, ki jih krasi 575 reliefnih simbolov levov, zmajev in bikov, ter napis: "Jaz (Nebukadnezar) sem postavil temelje teh vrat in jih dal zgraditi iz sijočega modrega kamna. Na notranjih zidovih vrat so upodobljeni biki in zmaji, ki sem jih okrasil čudovito in razkošno, zato da vzbujajo spoštovanje in začudenje vseh, ki jih vidijo."

Dve desetletji po smrti Nebukadnezarja je Babilon padel pod perzijsko nadvlado.

prikaz tematskih poligonov: izklop / vklop