Dostopnost grajenega okolja za vse

V prostorih Fakultete za dizajn v Ljubljani je 15. septembra 2026 potekala konferenca Dostopnost grajenega okolja za vse, ki so jo organizirali Geodetski inštitut Slovenije, Evropski center virov o dostopnosti AccessibleEU in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Strokovni dogodek je bil namenjen obravnavi dostopnosti prostora za različne skupine uporabnikov, zlasti za gibalno in senzorno ovirane osebe, ter povezovanju strokovnjakov s področij urbanizma, arhitekture, geodezije in digitalnih tehnologij.

Konferenca je izhajala iz razumevanja dostopnosti kot vprašanja, ki presega posamezne prilagoditve oziroma odstranjevanje fizičnih ovir. Kakovostno in vključujoče grajeno okolje zahteva usklajeno obravnavo zunanjega javnega prostora, objektov, prometnih sistemov, informacij ter digitalnih rešitev, pri čemer je treba potrebe različnih uporabnikov vključevati že v procese načrtovanja in ne šele pri naknadnem prilagajanju prostora.

Udeležence so uvodoma nagovorili nj. eksc. Janneke Vrijland, veleposlanica Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji, Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, izr. prof. dr. Matjaž Debevc, predstavnik AccessibleEU, prof. Nada Matičič, dekanja Fakultete za dizajn, ter mag. Roman Rener, ki je udeležence nagovoril v imenu direktorja Geodetskega inštituta Slovenije Blaža Barboriča.

Osrednji del konference je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa. Prvi je bil namenjen dostopnosti in mobilnosti javnega prostora. Predstavljeni so bili različni vidiki dostopnosti, od univerzalne dostopnosti in multimodalne mobilnosti do konkretnih vprašanj urejanja zunanjega javnega prostora. Izpostavljeni so bili dejavniki, ki vplivajo na možnost samostojne in varne uporabe prostora, med drugim ureditev poti, dostop do javnega prevoza, orientacija v prostoru, prehodi med različnimi načini mobilnosti ter kontinuiteta dostopne poti. V tem sklopu so sodelovali prof. dr. Lucas Harms z Utrecht University of Applied Sciences, Pavli Koc, mag. Roman Rener ter Jani Demšar in Marina Lovrić z Geodetskega inštituta Slovenije.

Drugi vsebinski sklop, Prostor in tehnologija, je dostopnost obravnaval z vidika nadzora nad izvajanjem zahtev, dostopnosti notranjosti javnih objektov ter možnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije. Andreja Troha je predstavila vprašanja inšpekcijskega nadzora nad dostopnostjo grajenega prostora, dr. Igor Bizjak dostopnost notranjosti javnih objektov, prof. dr. Matevž Pogačnik pa digitalno dostopnost kot podporo grajenemu okolju.

Strokovni del konference je zaokrožila okrogla miza Kako v Sloveniji sistemsko izboljšati dostopnost grajenega okolja?, na kateri so sodelovali predstavniki državnih institucij, stroke in invalidskih organizacij: Vojmir Drašler z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, Pavli Koc z Ministrstva za okolje in prostor, Mirjam Kanalec iz Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, Andreja Troha z Inšpektorata za okolje in prostor, mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije ter Andreja Albreht iz Zavoda DOSTOP. Pogovor je povezoval prof. dr. Matevž Pogačnik s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Razprava je pokazala, da so za izboljševanje dostopnosti potrebni ustrezni predpisi in nadzor nad njihovim izvajanjem, hkrati pa tudi boljše povezovanje med načrtovalci, pristojnimi institucijami, upravljavci prostora in uporabniki. Odprlo se je tudi vprašanje, kako zagotoviti, da dostopnost ne bo obravnavana kot ločena zahteva posamezne faze projekta, temveč kot sestavni del načrtovanja, izvedbe in poznejše uporabe prostora.

Konferenca je povezala različne strokovne in uporabniške poglede na dostopnost grajenega okolja ter omogočila skupno obravnavo vprašanj javnega prostora, mobilnosti, notranjosti objektov ter informacijskih in digitalnih rešitev. V zaključni razpravi so se odprla tudi vprašanja, ki lahko predstavljajo izhodišče za nadaljnje strokovno sodelovanje in prihodnje dogodke na področju dostopnosti.

The post Dostopnost grajenega okolja za vse appeared first on GIS.

V okviru slovenskih pilotnih aktivnosti projekta BauNOW se razvijajo rešitve e-mobilnosti, ki povezujejo trajnostni razvoj s socialno vključenostjo. Projektna ekipa je skupaj z Občino Kočevje aktivnosti usmerila v dva ključna cilja: izboljšanje prostovoljskih prevozov z dvema novima električnima voziloma ter boljše razumevanje potreb starejših in gibalno oviranih prebivalcev na področju mobilnosti.

Da bi bolje razumeli potrebe ranljivih skupin in možnosti za izboljšanje lokalnih prevoznih storitev, je bila med prebivalci izvedena ciljna anketa. Med  drugim se je preverjalo tudi izkušnje in odzive uporabnikov na pilotno e-storitev Občine Kočevje »Kočevski kavalir«, ki je zaživela v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2025 in omogoča brezplačne prevoze po središču mesta.

V anketi je sodelovalo štiriinsedemdeset oseb, med njimi stanovalci doma starejših občanov, uporabniki zdravstvenega doma, upokojenci in prostovoljci. Rezultati so pokazali, da:

• bi polovica vprašanih storitev uporabljala redno,
• bi tri četrtine prevoz najraje naročila po telefonu,
• so bili uporabniki, ki so storitev že preizkusili, z njo zelo zadovoljni.

Anketiranci so si najpogosteje želeli prevozov do trgovin z živili, zdravstvenih ustanov, javnih institucij in pokopališča, številni pa tudi do prostočasnih destinacij, kot je Rudniško jezero. Rezultati potrjujejo, da omogočanje prevozov ne olajša le dostopa do osnovnih storitev, temveč prispeva tudi k večji samostojnosti, ohranjanju socialnih stikov in boljši kakovosti življenja. Ugotovitve ankete bodo Občini Kočevje v pomoč pri nadaljnjem razvoju lokalnih prevoznih storitev.

Pomemben mejnik pilotnih aktivnosti je bil dosežen 23. januarja 2026, ko sta bili Občini Kočevje uradno predani dve novi električni vozili, financirani v okviru projekta BauNOW. Vozili sta bili nato predani v uporabo Zavodu Sopotniki, ki z mrežo prostovoljcev zagotavljajo brezplačne prevoze starejšim ter drugim ranljivim skupinam. Slovesne predaje so se udeležili predstavniki Občine Kočevje, župan Gregor Košir, direktor Zavoda Sopotniki Marko Zevnik, projektni partnerji BauNOW, prostovoljci in predstavniki lokalnih medijev.

Novi električni vozili prispevata k udobnejšim, zanesljivejšim in energetsko učinkovitejšim prevozom ter sta primerni za vsakodnevne vožnje po Kočevju in okoliških naseljih.

Pomen naložbe ponazarjajo podatki o uporabi storitve, pridobljeni s strani Zavoda Sopotniki: samo v letu 2025 so prostovoljci na Kočevskem opravili približno 1.700 brezplačnih prevozov, prevozili skoraj 41.000 kilometrov, storitev pa je uporabljalo 760 rednih uporabnikov. Ti podatki kažejo, da lahko trajnostne mobilnostne rešitve, zasnovane na dejanskih potrebah lokalne skupnosti, neposredno prispevajo k boljši kakovosti življenja.

Kočevski pilot tako povezuje električno mobilnost, prostovoljstvo, občinsko načrtovanje in izkušnje uporabnikov ter dokazuje, da je lahko zeleni prehod hkrati tudi vključujoč, praktičen in usmerjen v ljudi.

Projekt BauNOW je bil podaljšan za šest mesecev in se bo zaključil 31. marca 2027.

The post Projekt BauNOW spodbuja spremembe v Kočevju: korak k bolj zeleni in dostopni e-mobilnosti v regiji appeared first on GIS.

Dostopna mobilnost in vključujoč prostor ostajata ključna izziva sodobne družbe, ki zahtevata sistemske rešitve, povezovanje deležnikov in aktivno vključevanje uporabnikov. To je bilo osrednje sporočilo letne predstavitve projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki je potekala danes, v četrtek, 19. marca, v Zlati dvorani Narodne galerije v Ljubljani.

Gre za enega ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti za osebe z različnimi oviranostmi ter druge ranljive skupine. Projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije, vodi in financira pa ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Kot partner na področju digitalne dostopnosti sodeluje Beletrina, pomembno vlogo pa imajo tudi invalidske organizacije in občine. V projekt je trenutno vključenih 129 slovenskih občin, ki skupaj predstavljajo več kot 80 odstotkov prebivalstva Slovenije, kar projekt uvršča med ključne pobude za razvoj bolj dostopnega okolja, izboljšanje mobilnosti in večjo socialno vključenost.

Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je pred kratkim prejel prestižno mednarodno nagrado Zero Project Award 2026, eno najpomembnejših svetovnih priznanj na področju dostopnosti in pravic oseb z invalidnostjo, ki jo fundacija ESSL podeljuje v partnerstvu z Združenimi narodi. Nagrada, ki so jo februarja prejeli na Dunaju, v konkurenci 75 izbranih projektov iz 51 držav, potrjuje izjemen mednarodni pomen slovenskega projekta.

Na dogodku so predstavniki države, institucij, občin in uporabnikov poudarili, da je Slovenija v minulih letih na tem področju dosegla pomemben napredek, kljub temu pa številni izzivi ostajajo. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je izpostavil, da je enakopravna dostopnost mobilnosti dolgoročen proces, ki zahteva stalno prilagajanje politik: »Enakopravna dostopnost mobilnosti je problem, ki zahteva neprestano prilagajanje tudi v politikah države. Nastajajo prilagojene rešitve; od vozil in infrastrukture do prevozov na klic in občinskih prevozov; s čimer ljudem omogočamo izbiro med različnimi načini mobilnosti. Pomembno je, da prometne sisteme razvijamo vključujoče in sledimo cilju sodobnega in dostopnega sistema, ki omogoča mobilnost čisto vsem prebivalcem. V letu 2024 smo začeli izvajati nove koncesije, standard dostopnosti v javnem potniškem prometu pa se je izboljšal za 20 odstotkov. Javni potniški promet je danes bolje dostopen v mestih, ključen izziv pa ostaja razvoj regionalne mobilnosti.«

Ob tem je poudaril pomen projekta in njegovo praktično vrednost za lokalne skupnosti: »Projekt prinaša inovativne rešitve in konkretno izboljšuje kakovost življenja ljudi z oviranostmi. Geodetskemu inštitutu in partnerjem se zahvaljujem za njihovo delo, občine pa pozivam, da podatke, ki jih zajemajo v okviru projekta, tudi aktivno uporabljajo.«

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je projekt označila za izjemen primer povezovanja tehnoloških rešitev in družbene odgovornosti: »Gre za izreden projekt, ki s svojimi rešitvami presega nacionalne okvirje in kaže na izjemno širino ter občutljivost Geodetskega inštituta za družbena vprašanja. Spremljamo ga že več let, saj močno prispeva k vključujoči družbi. Z vidika človekovih pravic je ključno, da prostor, v katerem živimo, postane dostopen vsem. Projekt združuje izvirne tehnične rešitve in močno humanistično sporočilo, hkrati pa je tesno povezan z lokalnim okoljem. Posebej pozdravljamo sodelovanje občin in razvoj pregledovalnika dostopnosti, ki ljudem z oviranostmi omogoča načrtovanje vsakdanjih poti. Človekove pravice se namreč začnejo blizu doma – v soseski, kjer posameznik živi.« Ob tem je opozorila tudi na širši pomen razumevanja oviranosti: »Kot družba se moramo zavedati ovir, ki jih prinašajo senzorne in nevrološke posebnosti, intelektualne oviranosti ter tudi omejitve, povezane s staranjem. Takšni projekti pomembno prispevajo k bolj vključujočemu prostoru.«

Direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borut Sever je poudaril, da dostopnost ni vprašanje posamezne ranljive skupine, temveč celotne družbe. »Osnova dostopnosti je, da ima človek možnost priti od točke A do točke B – do zaposlitve, izobraževanja ali kulturnega življenja. Projekt na tem področju prinaša konkretne rezultate in predstavlja primer dobre prakse, ki bi moral postati standard na vseh področjih dostopnosti. Ključno pri zagotavljanju dostopnosti je predvsem povezovanje različnih deležnikov ter vključevanje invalidov in drugih ranljivih skupin. Takšne rešitve na koncu koristijo vsem – starejšim, staršem z otroki in vsakomur, ki se v določenem trenutku znajde v situaciji omejene mobilnosti,« je dodal.

Nosilec projekta, svetovalec direktorja na Geodetskem inštitutu Slovenije mag. Roman Rener, je poudaril, da projekt temelji na dolgoročnem sodelovanju in vključevanju uporabnikov: »Ponosen sem, da smo v enajstih letih zgradili skupno okolje, ki temelji na povezovanju tehničnega in družboslovnega znanja. V projekt smo postopno vključevali različne skupine uporabnikov: slepe in slabovidne, gibalno ovirane, gluhe in naglušne, starejše ter osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pri razvoju metodologije in standardov so aktivno sodelovali predstavniki vseh teh skupin, kar omogoča celovit in uporabniško usmerjen pristop.« Dodal je, da vseskozi sledijo dvema ključnima gesloma: ‘nič o invalidih brez invalidov’ in ‘strokovnost – vključevanje različnih strok’.

Projekt danes povezuje večino Slovenije. » Vanj je vključenih že 129 občin in več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar pomeni več kot 80 odstotkov Slovenije. Popisali smo več kot 100.000 objektov in 4.500 parkirišč. Hkrati razvijamo nove rešitve, tudi s pomočjo umetne inteligence, ter digitaliziramo procese. Naš cilj je, da v prihodnjih letih pokrijemo celotno Slovenijo in razvijemo celostno platformo pod imenom Zgodba petih prostorov, ki bo povezovala fizični, socialni, digitalni in virtualni prostor.«

Pomemben del projekta so tudi izkušnje uporabnikov, ki opozarjajo na konkretne ovire v vsakdanjem življenju. Antun Smrdel, mentor za analize digitalne dostopnosti za slepe in slabovidne, je poudaril pomen dostopnosti spletnih vsebin: »Če spletna stran ni prilagojena, uporabniki z okvaro vida do informacij sploh ne morejo dostopati. Ključno je, da so dostopna tako orodja kot vsebine, pri čemer je ročno preverjanje še vedno najbolj učinkovito, saj avtomatska orodja ne sledijo hitremu razvoju. V minulih letih se je ozaveščenost močno povečala, kar pomeni velik napredek. Želel bi opozoriti, da napredek zaostaja na področju voznih redov, predvsem zaradi zakonodaje, ki se ne izvaja dosledno.«

Predstavnik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič je izpostavil pomen vizualnih informacij: »Za gluhe in naglušne so ključne vizualne informacije, zato smo pri uporabi javnega prometa močno odvisni od tehničnih pripomočkov. Pozitiven premik predstavljajo digitalne rešitve, kot je aplikacija LPP, ki omogoča spremljanje prihodov avtobusov in načrtovanje poti. Težave pa ostajajo predvsem pri železniškem prometu, kjer so informacije pogosto pomanjkljive, ter pri medkrajevnem avtobusnem prometu, kjer ni enotnega sistema informacij. To uporabnikom otežuje načrtovanje poti, še posebej v večernih urah.«

Na fizične ovire je opozoril predstavnik gibalno oviranih, Aljoša Škaper: »Za gibalno ovirane je fizična dostopnost še vedno največji izziv. Prednost projekta je, da lahko vnaprej preverimo dostopnost prostora in se tako lažje pripravimo na pot. Napredek je viden, saj so številne občine izboljšale infrastrukturo, na primer z znižanimi robniki, vendar pa ostaja še veliko dela – evidentiranih je več kot 10.000 ovir, ki jih bo treba postopno odpraviti.«

Občine igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju dostopnosti lokalnega prostora. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec je poudarila, da »smo daleč od ideala, smo pa na pravi poti«. Uvajajo namreč brezplačne prevoze, prilagojene minibuse in postopno prilagajajo javne objekte. Podobno izpostavlja župan Občine Vipava Anton Lavrenčič: »Ključno vprašanje je, ali želimo biti občina za nekatere ali za vse,« pri čemer je poudaril pomen vključevanja invalidov v načrtovanje in razvoj dolgoročne vizije dostopnega prostora.

Projekt potrjuje, da dostopnost ni več obrobno družbeno vprašanje, temveč temelj sodobnega razvoja. Z nadaljnjim povezovanjem države, občin, stroke in uporabnikov ter z nadgradnjo obstoječih rešitev Slovenija utrjuje pot k bolj vključujočemu, dostopnemu in kakovostnemu življenju za vse.

The post Slovenski projekt dostopnosti prostora kot zgled vključujoče družbe appeared first on GIS.

Geodetski inštitut Slovenije kot vodilni partner sodeluje v projektu BauNOW – Investing in Green and Just Transition for a New Sustainable Business as Usual Economy, ki se izvaja v okviru programa Interreg Euro-MED in je sofinanciran s strani Evropske unije. Projekt naslavlja izzive podnebnih sprememb in spodbuja iskanje konkretnih rešitev za bolj zelen in pravičen razvoj mest in regij. Njegov namen je podpreti deležnike na lokalni in regionalni ravni pri pripravi in izvajanju ukrepov za zeleni in pravični prehod, pri čemer posebno pozornost namenja praktičnim rešitvam, sodelovanju med partnerji ter podpori pri načrtovanju in financiranju.

Projekt poteka od 1. 1. 2024 do 30. 9. 2026 in traja 33 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 2.515.153,93 EUR, od tega 2.012.123,14 EUR prispevka programa Interreg. Upravičeni proračun Geodetskega inštituta Slovenije znaša 513.578,80 EUR, od tega 410.863,04 EUR sredstev Interreg. V projektu sodeluje 10 partnerjev iz različnih držav sredozemske regije – Slovenije, Francije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Albanije ter Črne gore, kar omogoča izmenjavo izkušenj in razvoj skupnih pristopov.

Geodetski inštitut Slovenije kot vodilni partner skrbi za usklajevanje partnerstva, vodenje projektnih aktivnosti in sodeluje pri razvoju skupnih rešitev. Vključen je tudi v pilotne dejavnosti ter v pripravo metodoloških podlag za uporabo projektnega orodja v praksi. V okviru projekta GIS izvaja pilotno aktivnost na območju Kočevja, usmerjeno v izboljšanje javnih storitev v podporo zelenemu in pravičnemu prehodu, s poudarkom na dostopni in trajnostni mobilnosti. Aktivnost prispeva k zmanjševanju motoriziranega prometa in emisij ter k večji mobilnostni pravičnosti in kakovosti življenja prebivalcev.

Osrednji rezultat projekta bo razvoj orodja Green and Just Transition Dashboard, spletne rešitve z metodologijo po korakih za pripravo, financiranje in izvedbo ukrepov na lokalni ali regionalni ravni, ki bo testirana v 9 pilotnih območjih v 7 državah. Poleg tega bo v okviru projekta pripravljen tudi BauNOW Transferability Plan, ki bo podpiral prenos rešitev v druge sredozemske regije in širše. Med pričakovanimi rezultati projekta so tako razvoj in uporaba skupnega orodja, priprava skupnega načrta prenosljivosti ter krepitev institucionalnih zmogljivosti organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Več informacij o projektu BauNOW je dostopnih na uradni spletni strani projekta (https://baunow.interreg-euro-med.eu/), kjer so zbrane tudi novice o projektnih aktivnostih, srečanjih partnerjev in drugih aktualnih vsebinah.

The post BauNOW: Za zeleni in pravični prehod v sredozemskih regijah appeared first on GIS.

Geodetski inštitut Slovenije je na Dunaju prejel mednarodno nagrado »Zero award 2026« na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo, (Innovative Solution 2026), za projekt »Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi«. Poslanstvo projekta Zero je »svet brez ovir«. Projekt Zero po vsem svetu išče inovacije in deli rešitve, ki izboljšujejo vsakdanje življenje ter zakonske pravice vseh oseb z invalidnostjo.

Podelitev je potekala dne, 19. februarja 2026, v palači Združenih narodov na Dunaju. Na konferenci »Zero project 2026« so vsi nagrajenci lahko predstavili svoje rezultate inovacij na predavanjih, ki so potekala tri dni. Po predstavitvah je sledila svečana podelitev nagrad. Poudariti velja izjemno vzdušje in energijo udeležencev in organizatorjev. Na enem mestu so se zbrali ljudje z različnimi invalidnostmi, različnih narodnosti in inovatorji, ki verjamejo v trajno in pravično družbo.

Nagrado podeljuje fundacija Essl v partnerstvu z Združenimi narodi (ZN). Projekt Zero je s svojim video sporočilom podprl g. Alexander Van der Bellen, predsednik Avstrije. Predsednik Van der Bellen v svojem nagovoru čestita letošnjim nagrajencem Zero Project, razmišlja o inovativnih rešitvah ter poudarja ključno vlogo vključevanja oseb z invalidnostjo in inovacij pri oblikovanju pravičnejše in trajnostne prihodnosti. Njegovo sporočilo krepi pomembnost sodelovanja, naprednih idej in vključujočih pristopov za krepitev naših družb in zagotavljanje enakih možnosti za vse (več https://www.facebook.com/reel/1340330784804635?locale=sl_SI)

V letu 2026 je Zero Project v sklopu globalnega poziva ZeroCall26 prejel 586 nominacij iz 93 držav, kar predstavlja rekordno število prijav in jasno kaže na vedno večje zanimanje za inovativne rešitve na področju dostopnosti, IKT in odzivanja na krize.  Med prijavljenimi rešitvami je komisija izbrala 75 projektov, ki so prejeli naziv Zero Project Awardees 2026. Poleg teh je Zero Project podelil še 7 nagrad s področja inkluzivne umetnosti (Arts Awardees 2026), namenjenih pobudam, ki z umetniškimi pristopi krepijo družbeno vključenost. Več o tem na povezavi: Home | Zero Project Conference 2026
V uvodnem nagovoru je John Brandolino (ZN), izpostavil pomen podpore Združenih narodov inovacijam za dostopnost oseb z invalidnostjo. Poudaril je, da so ZN ponosen partner Zero Projecta, saj konferenca predstavlja edinstven mednarodni prostor za predstavljanje novih idej, spodbujanje inovacij in navdihovanje trajnih sprememb na področju dostopnosti. ZN obravnavajo konferenco kot strateško pomemben dogodek za napredek pravic oseb z invalidnostjo v svetu.

 Martin Essl (ustanovitelj fundacije) je poudaril je, da sta inovacije in sodelovanje ključ do vključevanja oseb z invalidnostmi in do trajnih sprememb v družbi. Leto 2026 je izpostavil kot 20. obletnico sprejetja Konvencije o pravicah invalidov (CRPD), kar je priložnost za refleksijo napredka in zavez za naprej. Čeprav je napredek opazen, je po njegovih besedah »še veliko za narediti«, zlasti pri odstranjevanju ovir v praksi.  Zaključil je s pozivom k skupni odgovornosti in poudaril, da vključujoča družba prinaša koristi vsem, ne le osebam z invalidnostjo.

Mag. Roman Rener je v dvorani ZN predstavil inovativne rešitve na projektu Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi  (A national accessibility map co-created by users, NGOs, and local governments). Polna dvorana do zadnjega kotička je potrjevala veliko zanimanje za rešitev, ki vključuje razvoj standardov za pet ranljivih skupin: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, starejše in osebe z  motnjami v duševnem razvoju. Nadalje je vzpostavljena podatkovna baza, v katero je vključenih 130 občin, kar predstavlja skoraj 80% vsega prebivalstva v Sloveniji. Rezultati projekta so pregledovalnik, ki omogoča osebam z invalidnostjo načrtovanje poti v prostoru (podatki so brezplačni na https://www.dostopnost-prostora.si/) ter seznam ovir, ki služi lastnikom in upravljalcem za odpravljanje ovir.

V zaključku predstavitve je mag. Roman Rener povedal, da imamo samo en prostor ki si ga delimo vsi. Rešitve Geodetskega inštituta Slovenije so standardizirane in enostavno ter hitro prenosljive v katerokoli državo sveta.

Ekipo Geodetskega inštituta Slovenije (mag. Roman Rener, Jani Demšar, Marina Lovrić), ki je prejela nagrado »Zero Project Award 2026«, so prijazno sprejeli na Veleposlaništvu Slovenije na Dunaju. Z g. Markom Vrevcem (pooblaščeni minister) je potekal sproščen pogovor o možnostih sodelovanja s sorodnimi inštitucijami v Avstriji ter prenosa slovenskega znanja po svetu.

The post Nagrada »Zero Project, Award 2026« appeared first on GIS.

V okviru aplikativnega raziskovalnega projekta L2-50090, ki ga so-finacirata ARIS in GURS, smo izdali dve novi knjižici Geodetski utrinki:
Kozinski pil in Geodetske točke na Veliki Slivnici.
V digitalni obliki knjižici dobite na povezavi med Geodetskimi utrinki (https://gis.si/geodetski-utrinki/)
Tudi tokrat vam želimo obilo pohodniških užitkov!

The post Kozinski pil in Geodetske točke na Veliki Slivnici appeared first on GIS.

Ob današnjem svetovnem dnevu invalidov so na Dunaju razglasili letošnje prejemnike nagrad Zero Project Award 2026, ki izpostavljajo izjemne rešitve na področjih dostopnosti, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in odzivanja na krize. Med 586 nominacijami iz 93 držav je bilo izbranih 75 najbolj inovativnih praks, ki bodo svoje priznanje uradno prejele na Zero Project Conference 2025 na Dunaju.

Globalna zastopanost

Nagrajene rešitve prihajajo iz 51 držav in šestih celin: Evropa (26 nagrajencev), Azija in Pacifik (21), Severna Amerika (9), Afrika (8), Latinska Amerika in Karibi (9) in Avstralija in Oceanija (2).

Ponosni prejemniki priznanja

Z velikim ponosom sporočamo, da je med nagrajenci za leto 2026 tudi Geodetski inštitut Slovenije s projektom Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Naš projekt je bil prepoznan kot celovita, uporabniško usmerjena in mednarodno prenosljiva rešitev, ki pomembno prispeva k izboljšanju mobilnosti oseb z različnimi oblikami oviranosti.

Uvrstitev med najboljše inovativne prakse na svetu je izjemno priznanje za naše dolgoletno raziskovalno, strokovno in razvojno delo ter dodatna spodbuda za nadaljnje izboljšave na področju dostopnega urbanega prostora.

Celoten seznam nagrajencev je dostopen na: zeroproject.org/awards-2026

Vče lahko preberete na povezavah:

https://zeroproject.org/research/zero-project-awards

https://zerocon26.zeroproject.org/opportunities/UGFydGljaXBhdGlvbk9wcG9ydHVuaXR5OjIwMTMzMg==

The post Geodetski inštitut Slovenije prejemnik nagrade Zero Project Award 2026 appeared first on GIS.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), Znanstvenoraziskovalni svet za humanistične vede, je uvrstil dosežek »Večdesetletne spremembe vegetacije in rabe tal, razvidne iz različnih virov podatkov: dve študiji primera na regionalni ravni v slovenskem krasu« v izbor Odlični v znanosti 2025.

Priznanje Odlični v znanosti 2025 so prejeli soavtorji članka, med katerimi je tudi naš sodelavec: Nataša Viršek Ravbar, Blaž Barborič, dr. Gregor Kovači

The post Priznanje Odlični v znanosti 2025 appeared first on GIS.

The post Mejniki gospostev severne Primorske in Geodetske točke v okolici Črnomlja appeared first on GIS.

V ponedeljek, 19. maja 2025, je v Narodni galeriji v Ljubljani potekala javna predstavitev rezultatov in dosežkov desetletnega izvajanja vseslovenskega projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter izvaja Geodetski inštitut Slovenije, se osredotoča na izboljšanje dostopnosti za vse, vključujoč gibalno in senzorno ovirane osebe, gluhe in naglušne, starejše ter od letos tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Projekt  z razvojem celovite prostorske digitalne baze podatkov o dostopnosti, omogoča načrtovanje poti ter samostojno uporabo infrastrukture kar, obenem služi kot dragoceno orodje upravljavcem prostora pri odpravi grajenih in komunikacijskih ovir.

Dogodek se je začel z nagovorom direktorja Geodetski inštitut Slovenije Milana Brajnika, ki je poudaril pomen dolgoročnega sodelovanja med institucijami in uporabniki. Sledil je nagovor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je ob tej priložnosti poudarila, da je dostopnost ena izmed temeljnih človekovih pravic in prepoznala pomembnost projekta: »Vaš projekt je zrasel v močno in celovito vsebinsko področje, ki z inovativnimi pristopi naslavlja ključne izzive – od fizičnega prostora do digitalne dostopnosti in umetne inteligence. A zgodbe iz vsakdanjega življenja oseb z oviranostmi kažejo, da je pred nami še veliko dela.« Ob tem je poudarila, da prav vztrajnost, medsebojno zaupanje in povezovanje različnih deležnikov ustvarjajo temelje za dolgoročne sistemske spremembe. »Ponosna in hvaležna sem, spoštovani nosilci projekta, da že deset let vztrajate in ustvarjate izjemne rešitve za vse tiste, ki zaradi različnih ovir sami ne zmorejo vsega.« Ob koncu govora pa dodala: »Vaše delo ni samo projekt, je vizija družbe, ki ne izključuje, ki ne čaka, ampak omogoča.«

Dogodka so se udeležili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Midhet Huskić, ter številni predstavniki invalidskih organizacij in občin, ki so vključeni v projekt.

Minister Simon Maljevac je v nadaljevanju poudaril: »Naš cilj ni, da se ljudje prilagajajo sistemu, naš cilj je, da sistem podpira človeka, kjerkoli in kakršen koli že je.« In dodal: »Projekt, ki ste ga razvijali več kot desetletje je eden izmed lepših primerov, kako lahko država in stroka skupaj z občinami naredi veliko razliko.«

Midhet Huskić, predsednik NSIOS, je izpostavil: »Naša skupna vizija je oblikovati okolje, v katerem dostopnost ni izjema, temveč pravilo, kjer lahko vsak ne glede na svoje ovire samostojno in brez omejitev dostopa do prevoznih sredstev in ključnih storitev« in dodal, da je projekt v sodelovanju z uporabniki, strokovnjaki in organizacijami osvetlil vrsto vsakdanjih izzivov, s katerimi se srečujejo osebe z gibalnimi, senzoričnimi in kognitivnimi ovirami. Rezultat skupnega dela so konkretne rešitve, ki z uporabo pametnih tehnologij, prilagojene infrastrukture in digitalnih platform bistveno izboljšujejo dostopnost javnega prevoza in kakovost življenja posameznikov.

Mag. Roman Rener, vodja projekta in svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije, je predstavil razvoj in ključne rezultate: »Projekt je uspešen in teče že deseto leto, ker si preprosto zaupamo, trojček – Ministrstvo, s katerim pripravljamo standarde, Nacionalni svet invalidskih organizacij in druge invalidske organizacije ter občine, ki so naši partnerji. Skupaj je v projekt vključenih 104 občin z več kot 1,6 milijona prebivalcev. Letos bomo dodali 25 novih občin.«

Predstavil je tudi razvoj platforme Zgodba petih prostorov, ki združuje podatke o dostopnosti zunanjega in notranjega javnega prostora, spletne dostopnosti in prevozov na klic.

Ker projekt že od samega začetka sledi sloganu Nič o invalidih brez invalidov, so na dogodku sodelovali tudi predstavniki invalidskih organizacij: Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, Branko Gornjec sekretar društva gluhih in naglušnih Pomurja, Antun Smerdel, mentor za analize digitalne dostopnosti za ljudi z okvaro vida pri Beletrini in Jasna Kofol pomočnica direktorja invalidskega podjetja Želva z varovancem Martinom Šelhausom, ki so s svojimi osebnimi izkušnjami dodatno osvetlili pomen sodelovanja uporabnikov v projektu.

Kako se projekt izvaja na terenu, sta predstavila tudi Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, in Tomaž Štenkler, podžupan občine Tolmin. Posebej sta izpostavila pomen povezovanja z invalidskimi organizacijami že v fazi načrtovanja občinskih projektov, saj to vodi do bolj učinkovitih in uporabnikom prijaznih rešitev.

 

Projekt v desetletju delovanja ni izgubil zagona, temveč pridobiva na vsebinski širini in strokovni globini. Projekt dokazuje, da je mogoče ustvariti okolje v katerem so vsi deležniki lahko povezani in sodelujoči in sicer na podlagi vztrajnosti, sodelovanja in jasne zavezanosti k dostopnosti.

The post Predstavitev rezultatov projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi appeared first on GIS.