Leta 1983 smo začeli z uvajanjem avtomatizirane, računalniško podprte kartografije, ko smo objavili prvi tematski računalniški atlas v tedanji Jugoslaviji (za občino Sežana). Leta 1988 smo naredili prvi mestni 3D-model v Jugoslaviji (Cavtat). Po osamosvojitvi smo vodili ali sodelovali pri vseh temeljnih civilnih in vojaških kartografskih projektih na ravni države – od zasnove državnega topografsko-kartografskega sistema, izdelave državne topografske karte v merilu 1 : 50 000, do zasnove in vzpostavitve topografskih in kartografskih zbirk podatkov.
Sodelujemo v Komisiji za standardizaciji zemljepisnih imen pri Vladi RS. Izdelujemo tudi taktilne karte za slepo in slabovidno populacijo, kjer smo pridobili patent in več nagrad
Naši kartografi vseskozi sodelujejo v procesu izobraževanja geodetov pri študiju geodezije na FGG. S pridobivanjem novih znanj odpiramo nova področja na področju GIS analiz, prostorskih dinamičnih modelov, digitalnega modeliranja terena, spletne in mobilne kartografije, e-gradiv in digitalnih geoknjižnic.
Smo tudi nosilci več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Najpomembnejša so tri prva mesta na mednarodnih kartografskih razstavah ICA (International Cartographic Association – Mednarodno kartografsko združenje), ki so bila dosežena za tri različne kategorije kart: najboljši mestni načrt na svetu (Ottawa, 1999), najboljša taktilna karta za slepe na svetu (Durban, 2003) in najboljša topografska karta na svetu (Pariz, 2011).
Državne topografske karte
Za Geodetsko upravo Republike Slovenije in nekatera ministrstva na Geodetskem inštitutu Slovenije že več kot 30 let snujemo, vzpostavljamo in vzdržujemo vse karte, ki so del državnega topografsko-kartografskega sistema. Tudi karte, ki izhajajo in mednarodnih obvez Republike Slovenije in so v pristojnosti posameznih ministrstev, nastajajo in jih vzdržujemo na Geodetskem inštitutu Slovenije.
Karte za širšo javnost
Med karte za širšo javnost sodijo planinske karte, avtokarte, mestne karte,občinske karte in druge tematske karte. Za občine, zavode, društva, organizacije in posameznike na Geodetskem inštitutu Slovenije vse od naših začetkov izdelujemo različne karte po naročilu.
Karte za ljudi z oviranostmi
Za orientacijo in mobilnost v prostoru tudi invalidi potrebujejo kartografske prikaze in sicer slepi in slabovidni tipne kartografske prikaze, gibalno ovirani pa prikaze o dostopnosti lokacij
Tipne karte
Taktilne karte so posebej prirejene karte za branje s tipom. Vsebina je prikazana z vzdignjenimi in ugreznjenimi elementi, pri katerih so upoštevane vse značilnosti taktilne in haptične percepcije. Gostota podatkov je na taktilnih kartah nekajkrat manjša kot na tematski vizualni karti. Slednje dokazuje, da tematskih vizualnih kart ni mogoče enostavno transformirati v taktilne karte, ampak je pri izdelavi treba upoštevati posebna pravila taktilne kartografije, ki izhajajo iz potreb slepih, slabovidnih oseb in oseb z motnjami pri branju. Vpeljava nove spremenljivke višine, gostota podatkov in tipni način percepcije zahtevajo svojstven pristop k izdelavi in reprodukciji kart za slepe.
Tipne karte so osnovni pripomočki, ki slepemu omogočajo razumeti prostorski koncept, relacije med objekti, dolžine, idr.
3D tisk
Nove metode materializacije virtualnih modelov, na računalniškem zaslonu, so prinesle nove možnosti razvoja in izdelave tipnih kart za slepe. 3D tisk je omogočil nov način izdelave tipnih modelov za slepe in slabovidne osebe. Spremenil je pripravo podatkov za izdelavo tipnih kart, pospešil njihovo izdelavo, prinesel možnost uporabe različnih materialov, predvsem pa omogočil prenosljivost izdelave končnega izdelka (3D tipnega modela) na katerikoli 3D printer v svetu. Cenovno je smiselno izdelati 3-5 kopij tipnih modelov. Če obstaja zahteva po večjem številu kopij, s 3D tiskom pripravimo tipni model (kalup), za odtis večjega števila kart, npr. po termovakuumski metodi na PVC folijo. S 3D tiskom smo rešili najtrši zgodovinski oreh izdelave. Podprli smo kvalitetno ter hitro reprodukcijo tipnih kart (modelov), za varno mobilnost slepih in slabovidnih oseb v urbanem okolju.
Vodja področja:
Primož Kete