Financiranje
Projektna skupina
Faze projekta
Trajanje projekta
Rezultati
Anketa
Končno poročilo

Pridobivanje prostovoljskih geografskih informacij (VGI, volunteered geographic information) ali geografskih virov množice (crowdsourcing) je v zadnjem desetletju v središču pozornosti akademskih krogov, zlasti za odkrivanje topografskih sprememb, sodelovalno kartiranje in spremljanje naravnih nesreč. Z VGI lahko zbiramo podatke o položaju in georeferencirana besedila, sporočila, fotografije ali druge podatke z označevanjem obstoječih informacij z geografsko lokacijo.

Pri zbiranju VGI lahko za motiviranje javnosti uporabimo različne pristope, medtem ko je glavna motivacija navadno želja po sodelovanju pri koristnem dejanju. Boljšo kakovost podatkov dosežemo, če pri zbiranju VGI poleg laikov sodelujejo tudi strokovnjaki.

Topografske karte in podatki pokrivajo celotne države. V sistemu A4C4 za ocenjevanje parametrov  kakovosti podatkov (Authority, Accuracy, Availability, Actuality; Completeness, Coverage, Consistency, Correctness) VGI prevladajo v primerjavi z uradnimi topografskimi podatki samo v Ažurnosti in pogojno v Pravilnosti, vendar je to zelo pomembno za Geodetske uprave (GU). Evropske GU obnavljajo topografske podatke periodično, npr. enkrat na 3 leta. Da bi dosegale visoko in geografsko homogeno ažurnost VGI neprekinjeno, morajo GU pritegniti prostovoljce na celotnem ozemlju države. Zato sta glavna namena te raziskave: (1) omogočiti prostovoljcem enostavno in hitro zbiranje podatkov, ter (2) omogočiti geodetskim strokovnjakom obdelavo teh amaterskih podatkov s fotogrametrično kakovostjo. V ta namen je bil uveden izraz podprte prostovoljske geografske informacije (facilitated VGI), ki pomeni, da je zbiranje VGI mogoče pospešiti, če uporabniška institucija, kot je GU, podpira državljane npr. z enostavnimi in uporabniku prijaznimi aplikacijami, kot so digitalni kartografski vmesniki ali brskalniki po topografskih podatkih.

Kadar se VGI, zlasti pa prostovoljske fotografije, združijo z georeferenciranimi velepodatki (big data), kot so npr. lidarski oblaki točk, fotogrametrični digitalni modeli površja celotnih držav (lidarju podobni podatki) ali pa satelitski posnetki, se odprejo nove smeri raziskav. Glede na potenciale, ki jih ponuja zbiranje VGI, se bomo v projektu ukvarjali s tremi presežnimi raziskovalnimi problemi:

  • OSREDNJI PROBLEM – Kako optimizirati metodologijo ažuriranja topografskih kart, pri kateri bi uporabljali poljubne VGI, prostovoljske ne-metrične fotografije in lidarske ali lidarju podobne podatke ter satelitske posnetke?
  • KONTEKSTUALNI PROBLEM – Kako prostovoljcem olajšati podprto zbiranje VGI in amaterskih ne-metričnih fotografij za ažuriranje kart s fotogrametrično natančnostjo: (1) za različne topografske spremembe, npr. cestnega omrežja, zgradb, rabe zemljišč in pokrovnosti tal, in (2) v različnih merilih državnih topografskih kart, npr. 1:5000 v primerjavi z 1:50.000?
  • TEHNOLOŠKI PROBLEM – Natančneje: (1) kako fotogrametrično orientirati in georeferencirati ne-metrično prostovoljsko fotografijo, ki je bila posneta z amaterskim fotoaparatom ali mobilnim telefonom, in (2) kako s tako amatersko fotografijo prepoznati in kartirati topografske spremembe tridimenzionalno, samo z dodatno uporabo lidarskih ali lidarju podobnih podatkov?

Ažuriranje topografskih kart običajno poteka s fotogrametričnim snemanjem, kjer so posnetki, ki se uporabljajo za zaznavanje sprememb profesionalni, tj. metrični, orientirani, stereografski (parni) in vertikalni (posneti z letala). Glavni cilj predlagane raziskave je razvoj optimalne metodologije za ažuriranje topografskih kart, ki bo temeljila na mešanici VGI, prostovoljskih amaterskih fotografij in profesionalnih lidarskih ali lidarju podobnih podatkov. To lahko povzamemo z naslednjo hipotezo:

Topografska kombinacija poljubnih VGI, prostovoljskih fotografij in profesionalnih lidarskih ali lidarju podobnih podatkov in/ali satelitskih posnetkov je lahko podatkovni vir, s katerim v procesu ažuriranja topografskih kart zagotovimo zaznavanje in kartiranje 3D topografskih sprememb z ustaljeno profesionalno kakovostjo.