Na Geodetskem inštitutu Slovenije se zavedamo, da so za gospodarjenje s prostorom nujno potrebni ustrezni pravno podprti podatki, ki različnim deležnikom omogočajo izvajanje ukrepov za usmerjeno, usklajeno in racionalno rabo prostora. Verodostojni podatki so pomembni tudi za postopke prostorskega načrtovanja in umeščanja objektov v prostor, izvajanje zemljiške politike ter tudi za vrednotenje nepremičnin.
Aktivno sodelujemo pri izvedbi razvojnih in strokovno–tehničnih nalog Ministrstva za okolje in prostor ter Geodetske uprave RS na področju uvajanja sistemskih rešitev urejanja prostora. Predvsem evidentiramo, urejamo in izboljšujemo prostorske podatke za potrebe vseh ravni prostorskega načrtovanja (občinsko, regionalno, državno in čezmejno).
Na Geodetskem inštitutu Slovenije:
- izvajamo strokovno in tehnično podporo pri izvajanju programa projektov eProstor,
- izvajamo analize prostorskih podatkov,
- izdelujemo smernice in metodologije za izvedbo in končno implementacijo prostorskih podatkov in vsebin,
- izvajamo podporo pri informiranju splošne in strokovne javnosti z novostmi na področju urejanja prostora,
- usklajujemo podatke med seboj z namenom medopravilnosti, izmenljivosti in povezljivosti, predvsem s podatki o lastništvu in topografskimi zbirkami,
- omogočamo elektronsko poslovanje in dostop do odprtih prostorskih podatkov za državno, regijsko in lokalno upravo, podjetnike in državljane,
- izvajamo monitoring sprememb v prostoru,
- izvajamo organizacijsko in vsebinsko podporo pri masovnih zajemih podatkov in kontrolo njihove kakovosti.
Projekti
Evidenca stavbnih zemljišč je predvidena kot večnamenska zbirka podatkov, ki bo vsebovala podatke o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih, podlago za podajanje informacij o razvojnih stopnjah ter drugih lastnostih stavbnih zemljišč.
Za potrebe vzpostavitve Evidence stavbnih zemljišč pripravljamo predlog poseljenih zemljišč in njihove dejanske rabe. Naše delo vključuje pripravo metodologije zajema, spremljanja izvedbe in kontrole podatkov.
Za uvedbo in vzdrževanje celovitega sistema urejanja prostora je ključna vzpostavitev gradbene parcele in njena povezava z zemljiškim katastrom. Gradbena parcela kot gradnik urbanega prostora predstavlja zemljišče za redno rabo stavbe. ZUreP-2 (UL RS št., 61/17) predpisuje njeno določitev za nove stavbe. Na Geodetskem inštitutu Slovenije sodelujemo pri izdelavi navodil za določevanje gradbene parcele, ki bodo podlaga za oblikovanje gradbene parcele v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja.
Postopek izdaje gradbenega dovoljenja bo elektronsko voden v sistemu eGraditev, pri čemer mnenja k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izdajo pristojni mnenjedajalci. Na Geodetskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pridobivamo podatke o lokalnih in državnih mnenjedajalcih ter njihovih območjih pristojnosti v Zbirki pristojnosti mnenjedajalcev, snujemo koncept povezovanja z drugimi zbirkami podatkov in obstoječimi informacijskimi sistemi.
Na področju prostorskega načrtovanja na občinski ravni sodelujemo v okviru razvoja metodologije za izvedbo tehnične posodobitve namenske rabe prostora in priprave testnega primera grafičnega dela občinskega prostorskega načrta.
Na področju prostorskega načrtovanja na državni ravni sodelujemo pri uskladitvi območij državnih prostorskih aktov ter izdelavi metodologije za preveritev izvedenosti državnih prostorskih aktov.
Sodelujemo tudi pri prostorskem načrtovanju na morju, predvsem pri izdelavi kartografskih in podatkovnih podlag za pomorski prostorski načrt in pri izdelavi prikaza stanja prostora slovenskega dela Jadranskega morja in obale.
S spremljanjem stanja prostorskega razvoja in uporabo kazalnikov ugotavljamo stanje in trende v prostoru, doseganje ciljev prostorske politike ter ocenjujemo vplive drugih politik na prostorski razvoj.
Na Geodetskem inštitutu Slovenije se ukvarjamo z razvojem enotnega sistema monitoringa posegov v prostor na področjih prostorskega načrtovanja, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin in inšpekcijskega nadzora.