Financiranje
Projektna skupina
Delovni sklopi projekta
Trajanje projekta
Rezultati
Končno poročilo
Topografske in kartografske zbirke podatkov državnega ozemlja, so poleg nepremičninskih podatkov in državnega referenčnega sistema, glavni državni prostorski podatki, ki jih zbira Geodetska uprava Republike Slovenija. Vzdrževanje topografskih in kartografskih zbirk (tj. baz podatkov in kart) poteka ciklično z več standardnimi metodami (aerosnemanje, lasersko skeniranje, itd.) in v več ravneh podrobnosti ter merilih (od 1 : 5000 do 1 : 1.000.000). Med vzdrževalnimi cikli zbirke zastarevajo, zato je v zadnjem desetletju vedno pomembnejši potencialni vir za vzdrževanje tudi sprotni prostovoljni odziv uporabnikov. Ta se odraža v ti. prostovoljnih geografskih informacijah (angl. volunteered geographic information, VGI), ki jih profesionalni ali laični posamezniki lahko prispevajo prostovoljno preko različnih medijskih kanalov (e-pošta, telefon, namenske aplikacije za zbiranje VGI, spletna družabna omrežja, kot tudi prek različnih aplikacij za spletno komuniciranje kot je na primer Viber). Prostovoljne geografske informacije so lahko raznovrstne: tekstovni opisi, označbe na vnaprej pripravljenih kartografskih podlagah, črtne skice sprememb, fotografije, video posnetki ali samo telefonski ustni opis spremembe.
Geodetska uprave Republike Slovenije redno skrbi za vzdrževanje različnih topografskih baz podatkov, ki omogočajo izdelavo državnih topografskih in preglednih kart v različnih merilih. Opredeljene ima postopke za ažuriranje, kontroliranje, promoviranje in distribuiranje različnih državnih topografskih in kartografskih baz podatkov. Namen te naloge je podrobna opredelitev postopkov in dejavnosti, ki bodo omogočila vključitev zbiranja in obdelave prostovoljnih geografskih informacij v obstoječe procese državne topografske službe. Postopke in dejavnosti bomo podrobno opisali v procesnem modelu, ki bo opredelil podporo vzdrževanja državnih topografskih zbirk s prostovoljnimi geografskimi informacijami. Procesni model bo podrobno obravnaval naslednje vidike:
(1) organizacijo deležnikov in organizacijo službe za topografske prostovoljne geografske informacije,
(2) vsebino topografskih prostovoljnih geografskih informacij in njihov nadzor,
(3) komunikacijske metode in kanale ter njihovo integracijo,
(4) informacijsko podporo (za sprejemanje in organizacijo prispevkov, za obdelavo in za posredovanje rezultatov v obstoječo topografsko službo),
(5) integracijo topografskih prostovoljnih geografskih informacij s podatkovnim modelom državnih topografskih in kartografskih zbirk podatkov in
(6) regulacijo (npr. omejitve s področja obstoječe zakonodaje).
Cilj razvoja procesnega modela za zbiranje, obdelavo in posredovanje topografskih prostovoljnih geografskih informacij v državno topografsko službo je, da bo z ustreznim načrtovanjem komunikacije in modeliranjem zagotovil čim večji odziv prostovoljcev, da bomo take podatke lahko čim prej vključili v redni proces vzdrževanja državnih topografskih zbirk.